Dobre zgodbe – najboljša stvar pod soncem

Dekle, ki si ga zapustil je že šesti roman nagrajene in mednarodno uspešne pisateljice Jojo Moyes, preveden v slovenščino.

Prvi del romana se dogaja leta 1916 v okupirani Franciji, drugi del pa v Londonu leta 2010. Rdeča nit romana je portret poročene mlade ženske, v katero se zaljubi nemški poveljnik.

Portret doživi, med vojno in po njej, vznemirljivo usodo, prehaja iz rok v roke. Po skoraj stotih letih ga dediči prvih lastnikov s pomočjo posebnega agenta odkrijejo v Londonu v stanovanju mlade vdove, ki ga je prejela kot poročno darilo.

Tako kot so nedoumljiva pota usode, so skrivnostna tudi pota ljubezni – na koncu pa vendarle ljubezen premaga vse ovire.

Roman Arta Paasilinne Najboljša vas na svetu iz leta 1992 je prijetno in humorno branje z aktualno idejo.

21. stoletje. Na planetu Zemlja vlada kaos. Po padcu gospodarstva vsi trpijo hudo pomanjkanje, mesta izginjajo pod gorami smeti, ceste so polne revežev, ki bežijo pred bližajočo se 3. svetovno vojno. Globoko v osrčju gozda vzhodne Finske pa leži nenavadna oaza miru in blagostanja. Tu je pred nekaj leti Eemeli Toropainen na željo umirajočega deda zgradil leseno cerkev, da bi starcu izprosil vstop v Raj.

Sčasoma se mu je pridružilo še nekaj dobrovoljnih posebnežev in ustanovilo vaško skupnost. Obudili so navade svojih prednikov in se vrnili k preprostejšemu načinu življenja. Daleč stran od propadajočega sveta uživajo življenje, kot jim srce poželi ...

Jonas Jonasson je znova napisal uspešnico. Nove prigode stoletnika, ki je zlezel skozi okno in izginil je zabaven pustolovski roman, v katerem stoletnik Allan – skupaj s svojim starim znancem Juliusom – uživa v vožnji z balonom in srka šampanjec. A ker nesreča nikoli ne počiva, se nenadoma znajdeta – ne samo sredi morja, ampak tudi sredi zapletene diplomatske krize.

Reši ju namreč severnokorejska ladja … ki – ne boste verjeli – prevaža pretihotapljen uran za diktatorja Kima Džong Una, ki – saj to ni res – načrtuje napad z jedrskim orožjem. Ne čudite se torej, če boste med reševanjem krize naleteli na politične voditelje z vseh koncev sveta, od severnokorejskega diktatorja do ameriškega predsednika Trumpa, ki se jih je – vse po vrsti – spodobi šaljivo zbosti – zlasti pa rešiti svet pred novo katastrofo.

Uspavanka Leile Slimani je zgodba o ljubezni in vzgoji, razrednih in kulturnih predsodkih v sodobni družbi, nagrajena z Goncourtovo nagrado.

Myriam in Paul bi bila rada popoln par. Želita si kariere in družine, življenja brez odrekanja. Rešitev najdeta v idealni varuški in njune sanje so naenkrat dosegljive. Vedno bolj in vedno več ji zaupata, otroka postajata nanjo vse bolj navezana, družina od nje vse bolj odvis­na. A ne zavedajo se njene ranljivosti, samote, ki grozi, da jo bo požrla. Dokler njihovega doma ne pretrese tragedija. Strašna in obenem neizbežna.

Napeta zgodba, ki se sprašuje o materinstvu in starševstvu v sodobni družbi, o povezavi med denarjem in srečo ter o razrednih in kulturnih razlikah, je že pred tem v Franciji postala uspešnica s skoraj pol milijona prodanih izvodov.

Roman Farma je aktualna zgodba o dekliških sanjah in sodobnem času, kjer je na prodaj vse, tudi materinstvo.

Jane je mlada filipinska migrantka, ki je v Ameriko pripotovala s sanjami o uspehu, pristala pa na cesti, z dojenčkom, brez moža in službe. Postane negovalka dojenčkov za bogate Američane, medtem ko je svojo dojenčico prisiljena pustiti v oskrbi drugih. Zlomi se in izgubi tudi to službo. Njena zadnja priložnost je t. i. Farma v idilični pokrajini doline Hudson, kjer nastanijo mlada dekleta, ki so pripravljena postati nadomestne matere za bajne bogataše. Jane odpotuje tja, toda devet mesecev je dolga doba in v tem času gre lahko marsikaj narobe …

Roman Labirint duhov Katalonca Carlosa Ruiza Zafóna, ki živi in ustvarja v Barceloni in Los Angelesu, vodi bralca po temačnih ulicah Barcelone in njene preteklosti.

V času španske državljanske vojne in Francovega režima so otroci političnih nasprotnikov pristali pri premožnih predstavnikih režima, ki niso mogli ali niso želeli imeti svojih otrok. Uradna ocena je, da je v času španske državljanske vojne na ta način izginilo skoraj 300.000 otrok.

Nemško-švicarski pisatelj Benedict Wells je svoj subtilni in tekoči roman O koncu žalosti pisal kar sedem let in zanj prejel evropsko nagrado za književnost.

V zgodbi spremljamo težke življenjske preizkušnje Julesa, najmlajšega od treh otrok, ki so zgodaj izgubili starše. Jules zavetje išče pri punci Almi. A šele ko se poročita in postaneta starša, se vez med njima poglobi, Julesovo življenje pa postane bolj kompleksno.